O DRUŠTVU
  ZGODOVINA
  AKTUALNO
  PROGRAM
  PRISPEVKI ČLANOV
  AKTIVNOSTI
  PARTNERJI
   

 


Za ogled PDF dokumentov potrebujete Adobe Reader, ki si ga lahko naložite s klikom na zgornjo ikono.

  Domov  

O ZILJANIH
Ob strokovnem potovanju po Zilji v oktobru 2004
Majda Fister

Ziljska dolina ki je po strahotnem potresu leta 1348 postala zamo�virjena pokrajina je napotila ziljane v intenzivno konjerejo. Slovele so te�ke ziljske more , to je te�ke kobile s katerimi so doma�ini vozarili � �furali� ali �burali� razno blago tako na jug Italije kot celo na Visoke ture dale� na sever in nazaj, na kar so spominjale tudi stare ziljske ljudske pesmi (�Moj pubi� bura v wa��e gre...�) Kisle travnike so nato osu�ili in konjereja je dala mesto uspe�ni �ivinoreji, saj so visoke travnate planine nudile ugodne pogoje za visokogorsko �ivinorejo in plan�arstvo. �e dandanes je ohranjenih nekaj plan�arskih pa�nih planin, (npr. Br�ka, Dol�ka, Bla�ka, Bistri�ka, Zahom�ka planina), ki so tudi odli�ne danosti razvoju turizma. �e vedno pa prevladujejo kme�ke vasi z gozdovi, polji in travniki, ki dajejo pokrajini dobro ohranjen pode�elski videz. Manj�i kmetje si i��ejo dodaten zaslu�ek z zaposlitvijo v industrijskih podjetjih, manj�ih obrtnih delavnicah, name��enci pa se vozijo na delo tudi izven njihove doline.

Vemo, da je imela sloven��ina na koro�kih tleh prastaro domovinsko pravico, da je bila vojvodina Koro�ka ali Karantanija v 13. stoletju de�ela slovencev in da so koro�ke vojvode ustoli�evali �e do 15. stoletja po starem obredu v slovenskem jeziku. In prav v Vratih, ki smo jih obiskali, vemo, da je to tisti slavni kraj, kjer je koro�ki vojvoda Bernhard Spanheimski leta 1227 na de�elni meji slovesno sprejel vite�kega trubadurja Ulricha Lichtensteinskega, preoble�enega v boginjo Venero s slovenskim pozdravom "Buge waz primi gralva Venus!" (Bog vas sprejmi, kraljeva Venera)�

Zilja je bila v juriksdikciji oz. v zemlji�ki lasti bamber�ke �kofije - bamber�ki �kofje pa kot zemlji�ki gospodje na svojem ozemlju niso naseljevali nem�kih priseljencev. Tako se je ob Spodnji Zilji ohranilo slovensko prebivalstvo vse do za�etka prej�njega stoletja. O tem nam pri�ajo tudi uradni seznami koro�ke �kofije, ki vse do druge vojne �e navajajo bogoslu�ni jezik za �upnije na ju�nem Koro�kem, ter s tem prikazujejo narodno pripadnost faranov. Navedbe v tem �ematizmu govore o popolnoma slovenskih farah le za tri izmed njih navajajo, da je bilo bogoslu�je predvideno. Med obema vojnama se je narodnostni pod pritiskom neovirane protislovenske gonje in okrepljenih ponem�evalnih prizadevanj polo�aj bistveno spremenil. Polagoma so izginile vse slovenske fare in danes je le �e kak�na dvojezi�na izjema (Bistrica na Zilji). Znano je, da je bilo utrjeno sodelovanje med slovenskimi �upnijami na Zilji s podru�nico v Rate�ah in iz te dobe - se pravi iz konca 14. stoletja - se je ohranil znameniti "rate�ki" ali "celov�ki" rokopis, ki ga zdaj hrani Koro�ki de�elni arhiv v Celovcu (odtod tudi njegovo ime Celov�ki rokopis). Rokopis vsebuje v gotici napisane slovenske molitvene obrazce (o�ena�, zdravamarijo in apostolsko vero) in prikazuje obraz slovenskega jezika tiste dobe na Zilji.

V okolici Podko�tra so se do danes v dveh vaseh ohranili protestanti (v Sov�ah in Zagori�ah). Tu je �ivel znan jezikoslovec in protestantski �kof Josef Sakrausky, ki je tu na�el protestantski katekizem iz 1580 leta z vrsto jezikovnih znamenitosti Ziljskega nare�ja.

Na Potoku pri Sv �tefanu ob Zilji je bil doma slovenski narodni buditelj, narodopisec, slavist jezikoslovec in pesnik Urban Jarnik, v Gori�ah pa Matija Majar Ziljski, ki je prvi predlo�il javnosti zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v �oli in upravi. Najbolj je slovel kot narodopisec in zbiratelj narodnega izro�ila. Posebno znamenit je njegov "Moskovski rokopis", Majarjev zbornik narodnih pesmi ugank in pregovorov, ki ga je izdal v Moskvi leta 1869, kjer ga hranijo �e danes . Na Zilji so bili rojeni znameniti Grafenauerji. Velik politik, de�elni poslanec, izdelovalec orgel Franc Grafenauer je bil doma v Mostah pri Brdu in na pokopali��u v Brdu smo se njegovemu spominu poklonili ob spomeniku v obliki odlomljenega stebra kot simbolu njegovih kruto razbitih �ivljenskih upov.

Pri Brdu je bil rojen tudi na� akademik dr. Ivan Grafenauer - o�e zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja. Bil je ustanovitelj Narodopisnega in�tituta pri Slovenski akademiji znanosti v Ljubljani. Posebej se je posvetil dialektolo�kim zna�ilnostim Zilje in zgodovini slovenskega slovstva.. Tu sta doma �e znameniti slovenski skladatelj Anton Jobst, pa narodopisec Vinko Moderndorfer, ki je zbral ogromno narodopisnega gradiva in ga izdal v knjigah Koro�ke narodne pripovedke, Vere, uvere in obi�aji Slovencev, pa Ljudska medicina pri Slovencih itd.

Ziljska Bistrica je slovela po svojih ljudskih pevcih: vi�ar Jo�e Katnik je ustvaril priljubljeno pesem �Tam �jer te�e bistra Zila�. Pri Mariji na Zilji je bil doma tudi znameniti pesnik univ. prof. Fran Eller. Zapustil nam je �Antologijo slovenske lirike� in domoljubne �Koro�ke pesmi�. Na fari pri Mariji na Zilji je 13 let �upnikoval na� pisatelj Fran Ksaver Me�ko.

�e ena zanimivost v nare�ju Ziljanov - na tem predelu (med Podklo�trom in �mohorjem na Zilji doma�ini �`barijo (govorijo), ni�je na vzhodu pa Ziljani "marvnajo" ai "marnjajo". V jeziku so ohranjene mnoge starosvetne besede in zna�ilnosti, zato prav ziljski dialekt tako radi prou�ujejo dialektologi.

�e nekaj narodopisnih znamenitosti bi morali omeniti v Ziljski dolini Dale� nazaj v zgodovino sega "Ziljsko �tehvanje". Z raz�irjenim vozarstvom in premikanjem ljudi so se ti sre�evali s kulturnimi prvinami sosednjih pokrajin in se z izro�ilom, ki so ga nato prenesli v svoje okolje. �e 1764 je bila v Vidmu v Italiji "Quintana", ki so si jo Ziljani kot konjerejci gotovo z zanimanjem ogledali in jo na svojski na�in v t.i. ��tehvanju� tudi prenesli in jo prikrojili. �tehvanje je tako slovelo stoletja do nekako 1960 let z vsemi pristnimi slovenskimi elementi od zbiranja konte, do prvega reja, zbijanja sod�ka in petja slovenskih pesmi. Pesmi so prepevali na posebnem prostoru, kjer je bil pod lipo napravljen oder za muzikante. �tehvanje s prvim rejem je danes le �e turisti�na znamenitost. Toda v zavesti Ziljanov je dan, ko se �tehva in raja pod lipo najpomembnej�i dan v letu. �tehvanje je bilo vedno na praznih va�kega zavetnika ali patrona, to je na dan �egnanja, tako je v vsakem kraju na drugi dan. Sedaj je turizem prestavil te praznike na poletje in jih preoblikoval �Wiesenfest� ali �Sommerfest�. Lipe so se posu�ile, rej pripravijo na posebnem prostoru, edinole "bur�ti" - fantje �e jahajo ob zbijanju sod�ka skozi vas, kjer je to mogo�e. Danes pravijo doma�ini: �To ni niti podoba tistega, kar je bilo neko�. Saj �e jed ve� ne tekne, ker ima vsak vsega dosti.. Preje pa so se ljudje veselili, �e so smeli iti na �egen, kajti tu je bila �isava �upa, pa prate, ov�ja, pa govejska prata, pa svin��na prata, pa hrenovc, pa fancoti��

Druga velika znamenitost Zilje je ziljska �vascit, ojset� (ohcet, svatba). Mnogo narodopiscev je �e popisovalo in primerjalo to ziljsko znamenitost z drugimi pokrajinami. Ohcet je tu tako bogata obi�ajev, da ji ni primerjave z drugimi.

�e mnogo obi�ajev je izpostavljalo ziljsko dolino, posebej znano je bilo tudi �krap�vaje� za prvega novembra, ko so otroci hodili po hi�ah in nabirali krap�e - kruhove hleb�ke, posebej pe�ene za tisti dan. Nabrali so si veliko �krap�ev�, kar je bilo neko�, ko ni bilo hrane, zelo dobrodo�lo. �Na vse sveti� (ob Vseh svetih) je morala biti v izbi zakurjena pe� in klopi ob pe�i so morale biti �iste in povsem prazne, da so se hodile du�e rajnih gret v izbo. Obi�aj je bil �iv �e med vojno. Danes je to le �e zanimivo izro�ilo.

Hkrati z obiskom te morda najbolj verno ohranjene podobe krajine izpred nekaj stoletij v tem delu Evrope je bilo po poti skozi Ziljo spoznavanje njenih narodopisnih posebnosti tista osnova, ki je pomagala razumeti vso njeno pokrajinsko in �love�ko posebnost na stiku dveh kultur in dveh narodov, ki sta se tako dolgo medsenojno dopolnjevala.

Goldenstein 1838: Ziljan in Ziljanka v pra�nji no�i.

NAZAJ

© 2005, Dru�tvo slovensko-avstrijskega prijateljstva
Izvedba: Spletni-streznik.com