14. LET DRUŠTVA
Jožef Jeraj

Slovenija in Avstrija nista le sosednji državi, povezuje nas skupna zgodovina, ista vera, podobne vrednote in mentaliteta, dokaj izenačen nivo kulture in tako dalje. Še najbolj nas ločuje jezik, razlike v družbenem in gospodarskem razvoju ter nekateri odprti problemi, med katerimi je najbolj v ospredju položaj slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem.

Politika, tako slovenska kot avstrijska, vedno znova poudarja, da so odnosi dobri, celo zelo dobri, v medijih pa lahko beremo o problemih in dilemah tako trenutnega kot tudi dolgoročnega značaja. V interesu obeh držav je, da se odprti problemi rešujejo sproti in v evropskem duhu.

Društvo si je že ob nastanku zadalo nalogo doprinesti k odpravljanju razlik, za krepitev sodelovanja in za dvig nivoja zaupanja pač v okviru institucij - civilne družbe.

Partnerje smo iskali (in jih še iščemo) tako v Avstriji kot med avstrijskimi institucijami, bankami in podjetji v Sloveniji. Nekdanja Avstrijsko-jugoslovanska družba v Celovcu, Gradcu in na Dunaju so se preobrazile v avstrijsko-slovenske družbe in nadaljevale s sodelovanjem predvsem na družbenem pa tudi na kulturnem področju. Sodelovanje z društvi v Celovcu in Gradcu se tako krepi iz leta v leto, nadejamo pa se tudi oživitve na Dunaju. Največ smo si obetali na gospodarskem področju (z organiziranjem skupnih promocijskih prireditev), vendar nam še ni uspelo pridobiti partnerje z obeh strani meje. Predvidevali smo, da imajo številne in močne avstrijske banke in podjetja, ki delujejo v Sloveniji preko sestrskih firm ali filial interes vključiti še v civilno družbo, a smo se, če izvzamemo izjeme, ušteli. Tako naše sodelovanje z avstrijskimi partnerji sloni pretežno na ljubiteljskih odnosih. V primerjavi z avstrijskimi firmami v Sloveniji so slovenske firme v Avstriji maloštevilne in relativno šibke.

Nekatere naše prireditve so bile deležne tudi pomoči državnih in lokalnih oblasti, vendar v dokaj omejenem obsegu. Tako nam na žalost ni bilo mogoče organizirati večjih prireditev za širšo javnost, z izjemo organizacije Koroških kulturnih dnevov. Kulturne dneve smo organizirali le v Ljubljani z osrednjima koroško-slovenskima kulturnima zboroma in simpatijami Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Podobne kulturne dneve je namreč v Mariboru organiziral Klub koroških Slovencev iz Maribora.

Naše delo sloni na sodelovanju nekaterih prizadevnih članov, ki udejanjamo skupne želje v okviru danih možnosti. Pri tem nam pomagata Svetovni slovenski kongres in avstrijski znanstveni inštitut ICPE, ki ga že vrsto let vodi prizadevni koroški Slovenec dr. Miroslav Polzer.

Naše delovanje je tudi v skladu z napotki Evropske unije, zato se v prihodnje nadejamo pomoči tudi iz Bruslja.

Uspeh društev je v največji meri odvisen od sposobnosti in prizadevnosti članov, zato se vodstvo društva priporoča za aktivno sodelovanje čim širšega kroga zainteresiranih.

NAZAJ